Upraviteljica bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jessica Moretti, je bila po poročanju italijanskega časnika La Repubblica posneta, kako med uničujočim požarom v novoletni noči zapušča objekt z blagajno, polno gotovine. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti zaradi izjemne brezobzirnosti, saj je v ognju življenje izgubilo 40 ljudi, številni gostje pa so v času njenega odhoda še vedno prosili za pomoč in se borili za preživetje. Videoposnetek, ki je pricurljal v javnost, prikazuje Morettijevo, kako se z denarjem prebija iz gorečega objekta, medtem ko so bili obiskovalci ujeti v smrtni pasti. Preiskovalci zdaj preučujejo njeno ravnanje in morebitno kazensko odgovornost zaradi opustitve pomoči v kritičnih trenutkih. Tragični incident je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost, predvsem zaradi visokega števila žrtev na priljubljeni turistični destinaciji. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in preverjajo varnostne protokole v objektu. Odzivi na družbenih omrežjih in v medijih so izjemno ostri, saj javnost zahteva stroge sankcije za lastnico, ki je v trenutkih največje krize prednost pred človeškimi življenji dala materialnim sredstvom.

V Bologni so v bližini parkirišča na železniški postaji našli mrtvega 34-letnega sprevodnika Trenitalie, Alessandra Ambrosia. Umrl je zaradi več vbodnih ran. Policija preiskuje posnetke nadzornih kamer, storilec pa je še vedno na begu.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Avstrijski policisti so v soboto v Welsu pridržali 38-letnega italijanskega državljana, ki je preko mobilne aplikacije za sporočanje večkrat grozil svoji bivši ženi z ubojem. Žrtev je incident prijavila 3. januarja 2026, nakar je policijska patrulja osumljenca izsledila in ustavila v mestu. Ob srečanju s policisti se je moški odzval agresivno in ne sodelovalno, večkrat je s stisnjenimi pestmi v napadalni drži krenil proti uradnim osebam. Zaradi silovitega upiranja so morali policisti po tistem, ko so ga obvladali na tleh, uporabiti tako ročne kot nožne lisice. Med samim postopkom je osumljenec neposredno grozil s smrtjo tudi dvema policistoma. Po zaslišanju s pomočjo tolmača, med katerim moški ni pokazal nobenega kesanja ali pripravljenosti na priznanje krivde, je državni tožilec odredil njegovo namestitev v zavod za prestajanje kazni zapora v Welsu.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v baru Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki mu je sledila silovita eksplozija. Po navedbah kantonalne policije v Valaisu je življenje izgubilo več deset ljudi, italijansko zunanje ministrstvo pa poroča o približno 40 smrtnih žrtvah. V nesreči je bilo poškodovanih okoli 100 oseb, med katerimi jih je večina utrpela hude poškodbe, med žrtvami pa so tudi tuji državljani. Preiskovalci trenutno preučujejo dva možna vzroka za izbruh ognja, in sicer uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru ali iskrenje kresničk na steklenicah šampanjca. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo trenutek, ko je ogenj zajel strop bara, kar je med gosti sprožilo vsesplošno paniko. Policija je poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo in ne kot teroristični napad. Številne ranjene, med katerimi je tudi 16-letnik, so prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Lozani.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

V srednji Italiji so v zgodnjih jutranjih urah zabeležili potresni sunek z magnitudo 3,8. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je bilo žarišče potresa ob 3.21 na meji med provincama Macerata in Fermo v deželi Marke. Epicenter je bil na globini približno devetih kilometrov, zaradi česar so tresenje tal čutili številni prebivalci širšega območja. Dogodek ni bil osamljen, saj so seizmografi v isti regiji ponoči zabeležili več kot 30 popotresnih sunkov. Kljub precejšnji magnitudi in pogostosti tresljajev lokalne oblasti ter civilna zaščita do sedaj niso poročale o materialni škodi ali telesnih poškodbah med prebivalstvom. Seizmologi dogajanje še naprej pozorno spremljajo, saj območje osrednjih Apeninov ostaja seizmično aktivno.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v četrtek prišlo do silovite eksplozije, ki je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 40 življenj, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Eksplozija je odjeknila v priljubljenem lokalnem baru, nakar se je razplamtel obsežen požar, ki je zajel objekt. Švicarska policija je dogodek označila za nesrečo z množičnimi žrtvami, na prizorišču pa še vedno potekajo obsežne reševalne akcije in identifikacija žrtev. Med poškodovanimi so tudi člani lokalne judovske skupnosti, saj se je eksplozija zgodila v bližini tamkajšnje sinagoge. Na pomoč je bila napotena delegacija organizacije ZAKA, ki bo pomagala pri oskrbi žrtev in identifikaciji. Italijanski mediji medtem poročajo o naraščajočem številu smrtnih žrtev, saj so številni poškodovanci v kritičnem stanju. Preiskava o vzroku eksplozije še poteka, policija pa za zdaj ni podala uradnih informacij o morebitnem ozadju dogodka.

V švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana se je v novoletni noči zgodila huda tragedija, ko je v lokalu Constellation izbruhnil uničujoč požar, ki mu je sledila silovita eksplosija. Po prvih podatkih švicarskih oblasti in italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je v ognju življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 100 pa je poškodovanih. Lokal je bil v času nesreče poln mladih, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so že izključili možnost terorističnega dejanja in ugotovili, da dogodek ni bil namerno povzročen, vendar natančen vzrok požara še preiskujejo. Identifikacija žrtev je zaradi stopnje opeklina izjemno otežena, oblasti pa so potrdile, da so med umrlimi tudi tuji državljani. Italijanska diplomacija in švicarske službe trenutno preverjajo prisotnost svojih državljanov med žrtvami. Prizorišče nesreče so po eksploziji zajeli panika in kaos, reševalne ekipe pa so se vso noč spopadale s posledicami uničenja v priljubljenem smučarskem središču. Švicarske oblasti so na tiskovni konferenci poudarile, da gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju, podrobnosti o narodnosti žrtev pa bodo razkrili po opravljeni uradni identifikaciji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta opravila ključne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta obe strani bližje dogovoru kot kdajkoli prej, čeprav je priznal, da ostajajo vprašanja zapletena. Osrednja točka razprav so bila varnostna jamstva za Ukrajino, pri čemer so ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko je Zelenski prvotno zahteval 50-letno obdobje s standardi, ki bi bili primerljivi s 5. členom pogodbe NATO. V pogovore so bili prek videoklica vključeni tudi ključni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte ter voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije. Italijanska vlada je ob tem potrdila nov paket pomoči Kijevu, ki poleg obrambnih sredstev vključuje še podporo za zdravstvo in energetiko. Kljub optimizmu nekaterih strani evropski zavezniki ostajajo previdni, saj je Trump pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se strinjala o potrebi po drznih odločitvah glede Donbasa.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, preiskovalci še vedno iščejo žrtve. Začeli so tudi z identifikacijo prvih trupel. Obenem se zaostruje nadzor nad varnostnimi ukrepi v lokalu, kjer je izbruhnil požar, in poteka preiskava o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Po požaru v Crans-Montani se pojavljajo dvomi o mitu o Švici kot popolni državi. Poleg tega ostajajo nejasnosti glede lastništva lokala Le Constellation, saj so vsi podatki o lastnikih izginili iz družbenih omrežij. Med požarom pa so nekateri obiskovalci reševali žrtve, tako da so razbijali okna.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar. Medtem pa so identificirali več žrtev, medtem ko skupnost žaluje.

Po eksploziji v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je umrlo več ljudi, veliko pa je ranjenih. Švica je zaprosila za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, Grčija pa je ponudila pomoč pri zdravljenju opeklin žrtev. Preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation zaradi suma nenamernega uboja po požaru na novoletno noč, v katerem je umrlo 40 ljudi. Med žrtvami so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let. Televizija ITV je zaradi tragedije v zadnjem trenutku spremenila program oddaje The Masked Singer in izrezala nastop tekmovalca.

Švicarske oblasti so potrdile, da so ognjemetne fontane na steklenicah šampanjca najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Zaradi požara je umrlo 40 ljudi, 119 je bilo poškodovanih. Plameni so se hitro razširili, saj so zajeli strop, obložen s peno. Poškodovane so prepeljali v bližnje države.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, so švicarske oblasti identificirale prve žrtve. Tožilci so potrdili, da so sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, da bi ugotovili, ali so bili upoštevani varnostni standardi.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Švicarska policija je identificirala prvih enajst žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana in po najnovejših podatkih terjal 40 življenj. Med prepoznanimi žrtvami je osem mladih oseb, starih med 16 in 24 let, ki so bivale v Švici, medtem ko italijanski mediji poročajo, da so med preostalimi umrlimi tudi trije državljani Italije. Preiskovalci nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja težko prepoznavna. Tragedija v Crans-Montani velja za eno najhujših nesreč v švicarskih gorskih letoviščih v zadnjih desetletjih. Od 119 poškodovanih oseb jih je bilo 113 že identificiranih, vendar se številni še vedno borijo za življenje v kritičnem stanju. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti dogodka razglasile petdnevno državno žalovanje, medtem ko preiskava o vzrokih za izbruh ognja v lokalu sredi novoletnega praznovanja še poteka.

V katastrofalnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih italijanskega ministrstva za zunanje zadeve življenje izgubilo najmanj 47 ljudi. Med žrtvami so poleg italijanskih državljanov tudi državljani Francije, Poljske in Avstralije, pet žrtev pa do tega trenutka še niso uspeli identificirati. Švicarske in italijanske oblasti si še vedno prizadevajo ugotoviti natančno usodo več pogrešanih oseb. Po poročanju tujih medijev so deset italijanskih državljanov zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico, medtem ko reševalne ekipe še vedno iščejo pet do šest oseb, ki jih uradno vodijo kot pogrešane. Italijansko zunanje ministrstvo je za Skaj njuz potrdilo, da je bila med smrtnimi žrtvami potrjena identiteta vsaj enega Italijana. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko pristojne službe nadaljujejo z delom na terenu v težkih zimskih razmerah.

V italijanskih Alpah je v petek v seriji snežnih plazov umrlo vsaj troje ljudi, več oseb pa je bilo ranjenih. Reševalne akcije so močno otežili močni vetrovi, ki so na nekaterih območjih onemogočili posredovanje s helikopterji. Ena izmed žrtev je 50-letni smučar, ki ga je plaz zasul na pobočju Vajo Gabene v Dolomitih v regiji Veneto. Kljub temu da so reševalci do njega uspeli priti s helikopterjem, mu niso mogli več pomagati. Preostali smrtni žrtvi in poškodovani so bili posledica ločenih plazov v severnih delih države, kjer so vremenske razmere v zadnjih dneh nestabilne. Italijanske tiskovne agencije poročajo, da so ekipe na terenu v nenehnem boju s snežnimi nevihtami in sunki vetra, ki ogrožajo tudi varnost samih reševalcev. Oblasti opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi novozapadlega snega in temperaturnih sprememb.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci, med katerimi so prevladovali najstniki in mladi odrasli, praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel, saj so bile opekline pri mnogih žrtvah izjemno hude. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma iskreče se sveče, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so se preveč približale stropu lokala. Priča smo bili kaotičnim prizorom, ko se je praznično vzdušje v trenutku spremenilo v pekel, ogenj pa se je po prostoru razširil izjemno hitro. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, s katero bodo ugotavljali odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, hkrati pa so v državi razglasili petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zadnjih letih.

Italijanski organi pregona so sprožili obsežno tiskovno in operativno iskalno akcijo za 36-letnim hrvaškim državljanom Marinom Jelenićem. Jelenić je osumljen brutalnega umora 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer. Po poročanju medijev, vključno s hrvaškim časnikom Jutarnji list, je osumljenec po dejanju pobegnil in je trenutno na begu, policija pa njegovo identiteto javno razkriva zaradi visoke stopnje nevarnosti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada, ki je pretresel italijansko javnost. Policija je okrepila nadzor na mejnih prehodih in ključnih prometnih vozliščih, saj obstaja verjetnost, da bi osumljenec poskušal zapustiti državo. Italijanske oblasti tesno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, da bi čim prej izsledile storilca tega surovega kaznivega dejanja. Javnost pozivajo k previdnosti in posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pripomogle k aretaciji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in menedžerjema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja, ko je bila kletna dvorana lokala polna mladih turistov, ki so praznovali prihod novega leta. Po prvih ugotovitvah so požar najverjetneje povzročile t. i. fontane oziroma kresničke, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu stropa. Ogenj se je bliskovito razširil po zvočni izolaciji in lesenih oblogah na stropu, kar je ujetim obiskovalcem onemogočilo varen izhod. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenzične ekipe še vedno identificirajo žrtve, med katerimi so po navedbah tujih diplomatskih predstavništev tudi državljani Francije in Italije. Oblasti obenem preverjajo, ali je objekt ustrezal varnostnim standardom glede uporabe gorljivih materialov v prostorih z visoko zmogljivostjo obiskovalcev.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.