APDEJT.si

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval kanadskega ministra za pravosodje Seana Fraserja, da preišče navedbe o vpletenosti kanadskih državljanov v "sarajevski safari", kjer naj bi imućni posamezniki plačevali za snajpersko ubijanje civilistov, vključno z otroki, med obleganjem Sarajeva. Preiskava sledi podobni preiskavi, ki jo je sprožilo tožilstvo v Milanu.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zaskrbljenost, da vojna še vedno ostaja prisotna v svetu, kar kaže na nadaljnje globalne napetosti in konflikte.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Palestinski predsednik Mahmud Abbas je začel uradni obisk v Italiji. Med srečanjem v Ramali je Abbas poudaril pomembnost odnosov med Palestino in Italijo.

V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Italijanska ministrica Daniela Santanchè je izjavila, da Italija nima nič proti ruskemu narodu, vendar podpira uvedene sankcije. Poudarila je, da so sankcije usmerjene v zagotavljanje pravičnosti.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Italija je poklicala ruskega namestnika veleposlanika na pogovor, da bi protestirala proti, kot so dejali, 'vulgarnim' komentarjem tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove. Zaharova je namreč porušitev stolpa v Rimu povezala z italijansko vojaško podporo Ukrajini. Italija je ruske komentarje označila za 'moteče'.

Izraelske oblasti so potrdile, da so posmrtni ostanki, ki so bili vrnjeni iz Gaze, tanzanijskega študenta kmetijstva, ki je bil ubit 7. oktobra. Posredniki so predlagali dogovor o 'varnem prehodu' za borce Hamasa, ki se skrivajo na območju Gaze, ki ga nadzoruje Izrael. Donald Trump je izrazil pričakovanje, da bodo ZDA kmalu koordinirale mednarodne stabilizacijske sile v Gazi. V izraelski zasedenem Zahodnem bregu so izraelske sile ubile najstnika.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.

Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.

ZDA so uvedle preiskavo o domnevnem dampingu italijanskih proizvajalcev testenin, kar je privedlo do grožnje z uvedbo 92-odstotnih carin na italijanske testenine, poleg že obstoječih 15-odstotnih carin na evropski izvoz, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Italijanski proizvajalci so zaskrbljeni zaradi morebitnega negativnega vpliva na poslovanje.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

V Nepalu potekajo iskalne akcije za sedmimi italijanskimi alpinisti, ki so pogrešani po plazovih. Oblasti so potrdile smrt treh italijanskih alpinistov: Alessandra Caputo, Stefana Farronata in Paola Cocco. Italijanski konzulat v Kalkuti je v stiku z nepalskimi oblastmi in skupinami za iskanje.

Italijanska preiskava o "vikend snajperjih" ponovno odpira stare rane v Sarajevu. Irina Čišić, ki bi morala 8. oktobra 1993 praznovati svoj prvi rojstni dan, je bila štiri dni kasneje ubita s snajperskim strelom na ulicah Sarajeva. Njena mati jo je držala za roko, ko je bila ubita. Motivi za streljanje ostajajo nejasni.

Dmitro Lubinec, pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice, je sporočil, da se je v Italiji aretiranemu Serhiju Kuznjecovu, ki je osumljen sabotaže plinovoda Severni tok, zdravstveno stanje močno poslabšalo.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala z visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas. Pogovarjali so se o evropski poti Srbije, pri čemer je Brnabić poudarila, da ostaja članstvo v EU strateški zunanjepolitični cilj Srbije.

Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.

Predsednik italijanskega parlamenta, Lorenzo Fontana, je sprejel predsednika madžarskega parlamenta, Lászlója Kövérja. Srečanje je potekalo v Italiji, kjer sta uradnika razpravljala o pomembnih vprašanjih.

Italijanski minister za obrambo, Guido Crosetto, se je v Berlinu udeležil srečanja obrambnih ministrov v formatu E5. Na vrhu so bili prisotni tudi njegovi kolegi iz Francije, Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.

Ukrajinski državljan Serhij K., ki ga sumijo organiziranja napadov na plinovode Severni tok, je v italijanskem zaporu začel gladovno stavko 31. oktobra. S tem protestira proti pogojem zapora, medtem ko njegov odvetnik poskuša preprečiti izročitev Nemčiji. Italija in Nemčija se že mesece prepirata glede izročitve.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v sredo, 12. novembra, opravila spletni sestanek z 27 albanskimi ambasadorji, akreditiranimi v državah Evropske unije. V ospredju je bila nova faza koordinacije in sodelovanja za diplomatsko in nacionalno ofenzivo.

Aleksandar Vučić se je po prejemu poročila Evropske komisije o napredku Srbije sestal z Andreasom fon Bekeratom in ocenil, da poročilo predstavlja mnenje in videnje EK. Pri tem je priznal del krivde za negativne ocene. Poudaril je, da so nekatere države EU uvedle sankcije Srbiji, ter komentiral napad na Milana Bogdanovića pred skupščino, o katerem se je po njegovem mnenju molčalo.

Predsednik Južne Afrike, Matamela Cyril Ramaphosa, se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello v predsedniški palači Quirinale. Mattarella je ob sprejemu poudaril prijateljstvo in sodelovanje med državama. Ramaphosa se je srečal tudi s papežem.

Papež Leo je pozval k poglobljenemu razmisleku o načinu obravnave migrantov v Združenih državah Amerike pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Poudaril je, da je treba spoštovati duhovne potrebe migrantov, ki so v pridržanju.

Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je italijanski državljan umrl v letalski nesreči blizu Nuuka na Grenlandiji 25. oktobra. Žrtev je pilot, ki je prihajal iz Kanade, truplo pa so našli v bližini gore Sermitsiaq.

Italijanska agencija Nova je odpustila novinarja Gabrieleja Nunziatija, ker je na tiskovni konferenci Evropske komisije (EK) zastavil vprašanje o Gazi, ki je spravilo predstavnico EK Paulo Piño v neprijeten položaj. Novinarja so odpustili po tem, ko je 13. oktobra na novinarski konferenci zastavil 'neprimerno vprašanje'.

V provinci Salta v Argentini se je zrušilo letalo, ki je prevažalo več kot 130 kilogramov kokaina. Rosario de la Frontera je znana kot območje, kjer pogosto pristajajo letala, ki tihotapijo droge. V drugem incidentu so našli več kot 140 kilogramov kokaina v letalu, ki je strmoglavilo na jugu Salte.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih delil fotografije s skupne seje albanske in italijanske vlade, ki je potekala v Rimu. Sejo je označil za zgodovinski trenutek v mednarodnih odnosih med državama.